NAČRTOVANJE

Vidni paradoks ali nerealni tlorisi

Ne vem kje naj začnem. S cmokom v grlu, nerazrešenih dejstev in predvsem vprašanj na katere nikakor ne najdem odgovora začenjam ta sestavek. Smo ljudje res tako prepričani vase oz. v druge, da stvari raje ne preverjamo in zaupamo na slepo? Kako ločiti zrno od plevela? Kam nas pelje ta nori tempo življenja? Nam je za bivanje res tako malo mar?

Živimo v času, ko cene nepremičnin skačejo v nebo. Sto in ena nepremičninska agencija oglašujejo najrazličnejše, najzanimivejše objekte. Priznam tudi sama večkrat zaidem na portale nepremičninskih agencij. Si pogledam primere dobre in slabe prakse. Z opazovanjem vsekakor ni nič narobe. Dotaknila pa se bom dileme, ki jo v sebi nosim že dobro leto.

V zadnjem obdobju sem pogosto v roke dobila načrt, ki je veljal za idejno zasnovo objekta, najsi bo prenova, rekonstrukcija ali novogradnja. Vsekakor vesela za vsak projekt, ki ga prejmem in za vse čudovite investitorje. Ampak dotaknila se bom kar pereče teme, zavajanja kupcev. Ja prav ste prebrali ZAVAJANJE. Pogosto na tlorisu najdem pohištvo, ki je narisano povečano, pomanjšano ali vsekakor izven razmerja. In to od odgovornih projektantov. Mene potem čaka trd oreh, da investitorju povem, da posamezni elementi nikakor ne gredo v prostor, ker je prostor bodisi premajhen, preozek z eno besedo gre za neskladje narisanega in realnega stanja.

Navajena sem marsikaj, od tega, da to ni mogoče, da nikakor nimam prav. In ja potem sledi dokazovanje in prikazovanje kaj in kako je realno. Poleg tlorisov, ki predstavljajo DGD za projekt pa takšne tlorise prejemam tudi od strank, ki se odločajo za nakup nepremičnine in neskladne tlorise prejmejo od nepremičninske agencije. In ja te tlorise opazujem tudi sama. Vem vsake oči imajo svojega malarja, moje oči so vse prej kot nekritične. Sprašujem se kako lahko oglašujemo in objavljamo nekaj kar nikakor ne gre umestiti v prostor.

Ampak prek tega kar se dogaja zadnje čase več ne morem. Enostavno me obdaja jeza in bes na videno. Nikakor ne bom trdila, da imam vse znanje tega sveta, ker ga vsekakor nimam in me do osvojenih ciljev loči še ogromno vzponov, predvsem pa lukenj in brezen v katere lahko padem, se poškodujem preden bom kam pravzaprav prišla.

Čemu sedaj to vihravo pišem in iščem odgovore na vprašanja. Predvsem se mi poraja vprašanje kako se ljudje ne zaznavamo razmerji med predmeti in tako znamo sami ločiti kaj je prav in kaj je narobe. Katera čustva nas obdajajo, ko opazujemo te neverjetne nemogoče postavitve? Kako smo lahko tako zavedeni? Je vredno? Kako se lahko tako brezglavo spuščamo v investicijo nakupa stanovanja brez, da se sestanemo z osebo, ki nam lahko bistveno olajša nakup.

In potem se sprašujem ali ljudi to sploh zanima. Ali se zavedajo, da kupujejo mačka v žaklju ali jim je vseeno?

Aja, zagotovo se sedaj sprašujete kaj so slabi in kaj dober tlorisi. Kaka naj ločim ali to spola znam? Včasih opaziš na prvo žogo. Primer, ko vidiš, da je luknja za vrata dolga X in, ker se v tlorisu načrtuje vrata razprta (odprta) opaziš, da so sama vrata dolga 2X. Tukaj zagotovo nekaj ne štima. Še bolj grozno je, ko na oglaševalskih straneh opaziš, slike razporeditve prostorov. Vse v redu in prav, a ko začneš malce bolj podrobno brati oglase ugotoviš, da se razmerja v velikosti posameznih prostorov ne ujemajo.

In kaj vam svetujem? Včasih je dobra rešitev, da na ogled objekta odidemo z metrom in karo listom papirja. Spet drugič je bolje, da na ogled s seboj vzamemo posameznika, ki ima o tem več znanja kot kupec. Vsekakor pa naj ne slepo zaupamo tistemu kar vidimo. Prepričajte se in raziskujte, nabiranje informacij je zagotovo ena najboljših investicij v pomembne življenjske projekte.

Imaš težavo tudi ti? Te muči prostorska stiska ali si morda sprejemaš odločitev o nakupu stanovanja in ne veš več kako naprej?
Piši mi na mail: nina@idaa.si in skupaj bomo poiskali rešitev na še tako nerešljivo situacijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

eight − three =