Najin prvi skupni dom
LIFESTYLE

Kako naj v hiši staršev uredim svoj bivalni kotiček?

Vse pogosteje se srečujem z reševanjem stanovanjske problematike mladih. Mladi takšni kot smo, polni idej in projektov, pozabljamo na omejitve. Ja včasih sanjamo gradove v oblakih in nas na koncu prizemlji kruta realnost. Včasih obupamo, spet drugič iščemo rešitve.

Generacija mladih, ki sedaj začenja z reševanjem stanovanjske problematike se v veliki večini srečuje z adaptacijo, dozidavo ali prezidavo objektov grajenih med 1980 in 2000. Super je, da so to po veliki večini objekti, ki že imajo popolne načrte in lahko iz njih kaj hitro ugotoviš kaj je nosilnega, kaj ni nosilnega in si tako kaj hitro malce omejiš svoje sanje. Ampak vseeno znanja iz načrtovanja nima vsak. Težko je čez noč pridobiti vse znanje in informacije, ki jih arhitekti in notranji oblikovalci nabiramo leta in leta.

Velika večina mladih se ob reševanju stanovanjske problematike znajde v nezavidljivem položaju. Pred kratkim se je zaposlila, vsi vemo, da prve plače niso bajne in da izven strogih centrov mesta za na delo potrebuješ avtomobil, ki si ga velika večina omisli šele ko najde zaposlitev. Stroški se kar na enkrat povečajo. In ob vsem tem bi se še radi osamosvojili. Na žalost ali na srečo nimamo vsi takšnih staršev, ki bi nam te stvari uredili brez, da bi sami mignili s prstom.

Open space bivalni prostor

No in kje začeti pravzaprav projekt predelave družinske hiše?

Hiše grajen v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja imajo po veliki večini ogromno prostora, ki ga v veliki meri ne izkoriščajo popolnoma. Veliko izmed teh objektov ima galerije, hodnike, žur place, sobe za goste, garderobe, pa dodatne kabinete, skratka ni da ni. Nekateri to izkoriščajo, spet drugi pa bi brez težav imeli lahko manjši objekt in posledično manjše stroške vzdrževanja bivalnih površin. Nefunkcionalni tlorisi in predvsem dileme o tem kako bodo naši starši na stara leta premagovali stopnišča so več kot upravičene. Stopnice tukaj, stopnice tam in pozabljanje na to, da bi v prvotnih načrtih lahko bivalni in delno spalni del bila v enem nadstropju so le del izziva, ki ga ponuja predelava.

Za začetek je potreben temeljit pogovor s starši, kaj so njihove potrebe, kaj pričakujejo v kolikor si mladi ustvarijo tam svoj bivalni kotiček, kako mislijo o deljenih gospodinjstvih, kako bi se reševali stroški ogrevanja, hlajenja, vode, elektrike in vzdrževanja objekta, kako si predstavljajo starost v tem objektu in kako njegovo vzdrževanje. Tema je pereča predvsem, ker se zna zgoditi, da so starši zelo navezani na objekt in si življenje pod isto streho z mladimi predstavljajo drugače kot mi mladi.

V naslednjem koraku, ko imamo razrešeno kako si kaj kdo predstavlja in, ko najdemo skupni jezik je potrebno definiranje kje bo kdo bival. Kako se bo delil objekt in kaj bo skupnega. Ko se spuščate na to točko se zavedajte, da po trenutnem gradbenem zakonu se za vsako spremembo in poseg v nosilno gradbeno konstrukcijo potrebuje GD. v kolikor se v obstoječe ostrešje med špirovce dodaja strešna okna GD ni potreben, je pa potrebno prijaviti vzdrževalna dela v tem primeru je to menjava strehe. Pri tem se objekta ne sme višati. Zato poskusite iz balkonskih vrat ali panorame ustvariti vhod, ker boste pri tem privarčevali veliko časa in tudi nekaj financ. V notranjosti objekta si dodobra oglejte kaj so nosilne stene. V nosilne stene ne posegajte v kolikor ne pripravljate dokumentacije za GD. Predelne stene so tiste, ki jih lahko brez težav rušimo, prebijamo in prestavljamo. Zelo dobro bo, da pri takšnih posegih razmišljate racionalno predvsem pri postavitvi kopalnice, pralnice in kuhinje. Tako se lahko izognete nepotrebnemu vlečenju vodovodnih napeljav po celotnem objektu.

Kako naj vem kaj potrebujem, ko se odločam za ta poseg v hiši svojih staršev?

Zagotovo obstajajo neke ideje in plani o vaši prihodnostii. Naj si bo to povečanje družine, odprtje lastnega podjetja in posledično potreba po kabinetu doma, tudi koliko garderobe imate se zagotovo skriva nekje v vaših mislih. Za začetek si morate odgovoriti na sledeča vprašanja:

  • Koliko časa imam v planu bivati v objektu skupaj s starši?
  • Kakšne so moje navade?
  • Ali potrebujem delovni kotiček?
  • Kako operiram s perilom?
  • Koliko kuham?
  • Kaj počnem ob večerih?
  • V kolikor ne bom v tem stanovanju zgolj 5 let, sem pripravljen sprejeti dejstvo, da si otroci delijo spalnico?
  • Bo ta projekt vplival na mojo psiho?

Moj pogled na to, da v kolikor je to zgolj neka začetna in izhodiščna točka glejte na njo tako, da jo maksimalno izkoristite in pri tem ne delate posegov, ki vas dodatno finančno udarijo po žepu. V mislih imejte tudi, da bo lahko to vaše prehodno stanovanje čez čas postalo nek dodaten vir prihodkov vas ali vaših staršev. Načrtujte uporabno. Predvsem, pa ne zgolj za potrebe sedanjosti, dopuščajte si misliti tudi o prihodnosti.

O minimalnih standard velikosti kuhinje, kopalnice, spalnice… vam ne bom belila glave, ker včasih se iz nič naredi marsikaj in uredi še kako pristen dom. Standardi so namenjeni predvsem za računanje osnovnih kvadratur, pri prenovah, prezidavah in dozidavah pa je pomembna iznajdljivost, širok spekter znanja ter poznavanje svojih potreb.

Kuhati v dovoje je zabavno

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

fourteen + five =