Kam nas pelje ta nori svet?

Pred časom sem se nič hudega sluteča usedla v avto, se vozila ter opazovala nove objekte, ki nastajajo. Sama veliko pišem o funkcionalnosti notranje opreme, jo načrtujem in poskušam iz vsega kar nam prostor ponuja iztržiti najboljše. Sedaj sem se pa znašla pred vprašanjem. Ali ljudje res ne razmišljajo in gradijo zgolj tisto kar jim je lepo?

Vedno sem zagovarjala, da oblika objekta izhaja iz notranjosti, da stvari niso zato ker so pač tam, ker so lepe ampak zato ker imajo neko funkcijo in jih prostor ali objekt potrebuje. Hecno je, ko kdaj vprašam kakšnega investitorja, ki mu urejam interjer, zakaj pa je tako kratek napušč? Ali zakaj je globina terase zgolj 2,5 m in ne 3 m? Odgovora ne najdem.

Verjamem, da jim moji kolegi, ki načrtujejo arhitekturo želijo ponuditi pri individualnih projektih le najboljše. Predvidevam, da se tudi sami držijo reka, da dobra beseda seže v deveto vas in se zadovoljne stranke vedno z veseljem vračajo nazaj. Ampak prepad med naročnikom in projektantom postaja čedalje večji.

Sama opažam, da čedalje več ljudi nikakor ne zna izraziti kaj in zakaj si to želi. Medtem pa se stroka spoprijema s težavami kako stranki razložiti kaj pomeni posamezna kratica za kakšen načrt gre, kaj je idejna zasnova, kaj načrt za izvedbo, kaj vodenje del, kaj podajanje drugega mnenja. Čedalje večja hitrost in drvenje naprej, četudi se nam trenutno zdi, da se je čas ustavil in ne gremo nikamor prihaja pa do nervoze in ostrih besed.

Po eni strani hočemo spremembe po drugi strani iščemo instant hitre rešitve in želimo najceneje urediti vse kar sami. Ne bom rekla, da ne obstajajo svetle izjeme, ki jim to uspe. A hiša iz slike, ki jo najdete na instagramu in vam je všeč vam še vedno ne daje zagotovila, da vam ustreza tudi funkcionalno in je njena uporabna vrednost za vaš način življenja pod velikim velikim vprašajem.

Tudi pri projektiranju in načrtovanju je osnova za karkoli komunikacija. Dober projektant vam lahko odtehta marsikatero nadlogo in skrb, ki jo roko na srce v veliki večini tisti, ki so raje namenili načrtom kak evro več sploh ne poznajo. Posamezniki, ki pa so iskali najnižjo ponudbo in seveda, ko se je gradnja pričela še malo po svoje popravljali stene in spreminjali okna do dobra vedo kako zna biti zagrenjeno življenje, ko se enkrat želiš vseliti v tak objekt in se pojavijo novi in novi stroški z dokumentacijo.

Večina nas nas gradi enkrat v življenju, po 20 do 30 letih običajno nastopi čas za resnejšo in intenzivnejšo prenovo. Je res vredno imeti stanovanje, hišo kot iz slik? Ali je bolje, da je stanovanje, hiša prilagojeno potrebam uporabnika? Ali je ravna streha funkcionalna in omogoča kvalitetnejše poglede čez ali je samo modna muha? Je jeza, ko prebiraš lokacijsko informacijo in v njej jasno piše, da ravna streha na vašem območju ni dovoljena upravičena in utemeljena? Projektant, ki ima znanje in izkušnje bo tudi to težavo rešil v kolikor je upravičena in kdaj za namene kvalitetnega bivalnega okolja naredil teraso, ki bo delovala kot ravna streha.

Tako kot znanje zdravnika, pravnika, učitelja ni zastonj tudi znanje arhitekta ni zastonj. Ja, stane. Ampak zakaj, ko vaš otrok nekaj ne zna ga odpeljete na inštrukcije ali pa mu namenite svoj čas in se z njim učite? Zakaj, ko vi nekaj ne znate in niste vešči načrtovanja kuhinje tudi vi ne obiščete inštrukcij in se o tem izobrazite?

Včasih gledam in opazujem hiše na Gorenjskem, ki imajo med dvokapno streho ustavljene kubuse. Pogost zanimiv pojav. Le redko pa se tisto notranjo višino kvalitetno izrabi. Kjer imaš višino jo izkoristi in ne potem kjer je nimaš, iskati neverjetne rešitve, kam postaviti garderobno omaro za obešanje, ko pa imaš na razpolago zgolj 100 cm višine kolenčnega zidu.

Ja vem sanje so eno, realnost drugo, ampak saj tudi ko kupujemo avtomobil in nam naš proračun dopušča zgolj 20000 evrov ne sanjamo o novem Ferrariju? Enako kot pri avtomobilu tudi pri gradnji oz. nakupu stanovanja razmišljajte koliko časa in financ imate na razpolago in kam vas vodi pot. Naj vam ne bo vodilo zgolj želja po lastni nepremičnini in bahavost pred sosedi.