Življenje v mestu ali na vasi?

Sem otrok podeželja, ki je dokončno odrasel v mestu. Življenje bije bitke in mi z njim. Ne glede na tempo življenja vsak posameznik za sebe najbolje ve kje si želi živeti in se dolgoročno ustaliti. Veliko posameznikov o tem premišljuje, ko se začnejo osamosvajati, veliko jih sploh ne premisli in slabosti odločitve odkrijejo veliko prepozno.

Sama o tem kje se želim dolgoročno ustaliti veliko premišljevala. K temu botruje dejstvo, da veliko opazujem, me zanima ekološki način življenja in, da v zadnjem letu sovražim vožnjo z avtomobilom.

Ko sem se pred dobrim letom zavestno odločila, de se iz našega največjega mesta izselim in začnem na novo v svojem starem ruralnem okolju se mi ta ideja ni zdela prav nič nenavadna. V rodno vas me je vleklo tisoč spominov, doma me je čakala postelja in nenazadnje vedno nasmejani in prijazni primoski ljudje, mile zime… In še bi lahko naštevala. Vsekakor je moj takratni izračun v glavi potrdil, da selitev na periferijo je to kar hočem in glas v meni je glasno vzklikal zbogom Ljubljana.

Ko je minilo začetno navdušenje in, ko sem prišla do dejstva, da v tej prelepi domači vasi za vsak najmanjši korak potrebujem avtomobil sem se poglobila v časovno računico. Čas sama dojemam kot valuto in ga nikakor ne želim tratiti v kolonah na avtocesti ter ga trošiti za premišljeno načrtovanje dnevnih dogodkov. In takrat sem začela razmišljat kje sploh želim živeti in se ustaliti.

V Ljubljani sem imela vse na dosegu roke, v radiu 15 minut s kolesom sem imela prav vse kar sem za normalno funkcioniranje potrebovala, od trgovine z vsakdanjo robo, službo, tržnico, trgovino z oblekami, pošto, zdravstveni dom… Pravzaprav sem imela vse kar sem hotela. Za neovirano življenje nisem potrebovala avtomobila. Vem, da v kolikor bi v Ljubljani funkcionirala kot družina bi potrebovala vsaj en avto, ki pa ga kot individualna oseba nisem.

Po letu prebivanja doma pa je nastopil čas, da sprejmem odločitev kje se bom pravzaprav ustalila. Bom si svoj dom ustvarila doma, ali odšla nazaj v prestolnico? Bom živela na periferiji in se vsakodnevno vozila v službo z avtomobilom? Kako bom v tem norem obdobju poskrbela za vrtec, šolo in družabno življenje? Imela sem in še vedno imam milijon vprašanj za katere sem na žalost našla zgolj tisoč odgovorov.

Življenje na vasi DA/NE?

Življenje na vasi je vsekakor zanimivo z vidika druženja, več je medsebojnih interakcij s sovaščani, narava je običajno bliže, cene nepremičnin so denarnici prijaznejše. Za vsak najmanjši korak se je potrebno odpeljati v mesto. V vaseh ni zdravstvenih domov, trgovin, frizerjev, knjižnic. V kolikor je vas ob glavni cesti ali prometni železniški osi imamo dolgoročno urejen prevoz za svoje otroke, ki obiskujejo šolo. Osnovne šole in vrtci so še vedno v nekaterih vaseh, kar je v zadnji triadi osnovne šole vsekakor dobra lastnost, da lahko otrok iz šole domov prikoraka sam. V vasi je vse bolj mirno, ni nekega neprestanega hrupa, hupanja, življenje se umiri. Ker so v veliki večini na vaseh hiše, ki imajo kar nekaj zemlje v neposredni bližini, ki jo lahko uredimo v lasten vrt in sadovnjak. Tako, do neke mere prevzamemo oskrbo s sadjem in zelenjavo v svoje roke. Globalni trg strmi k temu, da lahko vse več zaposlitev opravljamo od doma. In ja medtem ko so internetne povezave vedno boljše in imamo svet dobesedno na dosegu klika lahko veliko vožnje prihranimo, ko stvari raziskujemo in rešujemo prek spleta. V enem hipu smo na sestanku s sodelavci, ki so razpršeni po vsem svetu, v drugem hipu pa že tekamo med borovci. A ni to nekaj najlepšega? Otroci lahko po sprehodu po vasi najdejo domače živali, jih božajo in hranijo. Kljub vožnji dojemam življenje na vasi v nekih pogledih kot privilegij. Vem kaj je mir, vem kako lepo je prespati poletno noč na domači zelenici in vem kaj pomeni to, da se ti za sprehod do vrta ni potrebno urediti kot bi se v kolikor bi odšla po zelenjavo na tržnico.

Zakaj me življenje v mestu dolgoročno ne pritegne?

Že res, da sem imela v mestu vse na dosegu roke, da ne potrebujem avtomobila in lahko razdaljo med šolo, službo in zdravstvenim domom premagujem peš. Nikakor mi ne ustreza vrvež in predvsem dejstvo, da so v mestih po večini stanovanja, redkeje atrijska, na obrobju mest pa se najde kakšna hiša, ki pa ima enake prednosti in slabosti kot življenje na vasi. Nikakor se ne bi uspela sprijazniti z dejstvo življenja med štirimi stenami in nepoznavanja sosedov. Ko bi bila trgovina ob deveti zvečer zaprta meni pa bi zmanjkalo sladkorja za mohito kam bi odšla ponj? Na Petrol, ali raje potrkala neznani sosedi na vrata? Vsekakor bi imela več možnosti za trošenje denarja v mestu kot na vasi. Ampak v mestu si lahko bolj varčen kot na vasi, ker nimaš dodatnih stroškov s transportom za opravljanje osnovnih življenjskih potreb. Lahko pa v mestu obiščeš knjižnico, odideš v kino, gledališče ali na koncert. Kava tu in kava tam, družabnega življenja je v mestu bistveno več. Več je tudi hrupa in nestrpnosti. Vsekakor pa je potrebno za sprehod po gozdu odkorakati iz mesta in ne samo izpred domačega dvorišča. Domače sicer redke kmetije bi zamenjala za živalski vrt, praznovanje in nazdravljanje sosedovi poroki pa za dopust na morju.

Nekako se mi dozdeva, da kljub praktičnosti mesta se nikakor ne bi uspela povezati z njegovo vlogo. Počutila bi se odtujeno in odmaknjeno. Po ulicah bi korakala kot neznanka sama sebi, svoj kreativni navdih pa bi polnila z opazovanjem izložb.

Vsekakor pa so stvari, ki me skrbijo in, ki vem, da mi bodo v prihodnje povzročale nemalo težav. Sedaj se kot neodvisna oseba, katere glavna skrb je vstajanje ob 6 zjutro, redno opravljanje službenih obveznosti in razvijanja svojih kreativnih in nenavadnih idej oblikovanja interjerjev, sploh ne zavedam kako bom ne ravno veselo igrala taksista in svoje otroke dnevno prevažala na vse obšolske dejavnosti. Predvidevam, da bo takrat moj popoldanski delovni prostor postal avtomobil, knjižnica ali kafič in da se bom takrat nemalokrat vprašala, kaj mi je bilo in zakaj nisem vztrajala in iskala atrijskega stanovanja.

Do takrat pa vam predlagam, da o tej odločitvi dobro premislite, raziščete kje se nahaja vrtec, šola, zdravstveni dom, trgovina in šele nato kupite nepremičnino ali pa prenovite podedovani objekt.