Oh, ta mansarda
Mansarda, meni vsekakor najlepši del objekta. Ne vem ali sem zaljubljena v romantiko, ampak občudovanje sončnih zahodov skozi strešna okna, štetje zvezdic na nebu in opazovanje pljuskov nevihte so nekaj kar mi ustvarja čudovite prijetne občutke.
Nikakor pa ni mansarda polna zgolj pozitivnih lastnosti. Mansarda je del objekta, ki vsekakor zahteva premišljenost. Sama pot v mansardo je v večini objektov sestavljena iz številnih stopnic, ki nikakor ne smejo podajati občutka utesnjenosti. Stopnice z leti postanejo izziv in ja premagujemo jih ne več tako enostavno. Rešitve kako nadomestiti stopnišče vsekakor so.
Najpomembnejši del pri snovanju mansarde pa vsekakor je njena višina.
Lahko bi podala minimalno zahtevano višino kolenčnega zidu, ampak nam ta podatek pri kreiranju bivalnih površin ne pove kaj dosti. Različna območja v Sloveniji imajo dovoljene različne naklone streh, poleg tega pa imajo tudi različni objekti različne dimenzije. Visoki prostori nam dajejo občutek svobode kar mansarda vsekakor mora biti. Nikakor se ne smemo v mansardnih stanovanjih počutiti utesnjene.
Kako naj vem, da je prostor dovolj visok za načrtovanje stanovanja?
Ljudje smo različno veliki in posledično nam ustrezajo tudi različne višine omar, pultov in vsega mogočega pohištva v stanovanju. Drznila si bom procentualno podati oceno koliko procentov površine v mansardnih stanovanjih mora biti pohodne. Pohodna površina je tista površina stanovanja po kateri se lahko neovirano premikamo brez sklanjanja glav in hoje s pomočjo ukrivljene hrbtenice. Sama na grobo oceno ocenjujem, da mora biti v mansardnem stanovanju minimalno 90% površine pohodne in normalno dostopne. V primeru, da je višina kolenčnega zidu 100 cm nikakor tja ob zid ne postavljajte kakšnih delovnih strojev (pralni stroj, sušilni, pečico…). Običajno so pralni stroji visoki približno 85 cm do stropa vam ostane zgolj 15 cm, kar pomeni, da bo prostor nad strojem neuporaben. Višina kolenčnega zidu 100 cm je tudi neprimerna za kakršnokoli delovno površino (kuhinjski pult) kjer dela opravljamo stoje. V kolikor se soočite s težavo, da je kolenčni zid na nekaterih mestih tako nizko razmislite ali tja umestiti vgradne omare, ki jih ne boste pogosto uporabljali ali prostor pustiti prazen. Veliko je vsekakor odvisno od globine omar in nenazadnje od naklona strehe.
Verjamem, da smo velikokrat, ko gre za kreiranje svojega doma nepremišljeni in hočemo določene stvari rešiti prej in brez dokumentacijskih in čim manj drugih zapletov, ampak bodite pozorni tudi na svoje zdravje.
Neomejeno gibanje po prostoru in zadostna količina svetlobe sta najpomembnejša dejavnika kvalitetnih bivalnih površin.
Tehnična smernica tudi navaja minimalno zahtevano osvetlitev prostora z naravno svetlobo. Teh 20% neto tlorisne površine, ki jo je v bivalnih prostorih potrebno pretvoriti v okensko odprtino ni veliko. V primeru izbire strešnih oken pa bodo prostori še dodatno bolj svetli, saj bo kot vpadanja naravne svetlobe v prostor popolnoma drugačen kot v primeru klasičnih oken.
Vedno, ko sem navajala višino kolenčnega zidu sem govorila o končni višini kolenčnega zidu. To pomeni, da je višina podana od dekorativne talne obloge (keramik, vinil, les, palket…) do tistega dela kjer se zunanja stena prevesi v streho. V primeru, da imate na razpolago medetažno ploščo in boste od nje računali končno višino kolenčnega zidu ne pozabite upoštevati estrihov (tlakov) in končne talne obloge. Kakšna bo zadostna višina estriha je odvisno od tega ali bo v prostoru klasično ali talno gretje ter kakšna bo izbira talnega gretja. Debeline talnih oblog se tudi razlikujejo glede na to iz katerega materiala so. Vinil je bistveno tanjši kot keramika.
Ne glede na vse so mansarde še vedno prisrčna domovanja. Dom ustvarjamo ljudje in ne materiali, še najmanj pa vse elektronske naprave. Posamezniku pa mora biti pomembno, da se v svojem domu počuti udobno, svobodno in sproščeno.
