Montažna ali klasična gradnja?
Ko končno enkrat sprejmeš odločitev, da boš gradil. Se ti po prvem sestanku z arhitektom poraja nešteto vprašanj. Arhitekt ti navrže milijon predlogov, pove milijon in eno zgodbo in prigodo o tem kako se lahko zaplete pri birokraciji za naš novi dom. Da ne bo pomote, arhitekti nikakor ne želimo ljudi ustrašiti in jih odvrniti od gradnje, želimo jih le pripraviti na vse pasti, ki se lahko med, pred in po gradnji pripetijo. No ja in, ko se že vrneš s prvega sestanka z arhitektom se šele začnejo dvomi.
Običajno je najpogosteje dvom poleg seveda zasnove in oblikovanja tlorisov prav način gradnje. Slovenci smo neke vrste tradicionalisti in prisegamo na klasično opeko, ki pa na žalost ni najoptimalnejša izbira gradnje. Seveda tehtamo odločitve in preučujemo in premišljujemo kaj je tisto kar nam najbolj odgovarja, ali je to zgolj čas ali denar. Čas je denar in včasih je potrebno sprejeti kakšno odločitev, ki nam na dolgi rok ne prinaša najboljšega finančnega izhodišča, je pa vsekakor dolgoročno odlična rešitev.
In tako se pogosto znajdemo v dilemi, ko premišljujemo o klasični gradnji z opeko, dokaj podobni gradnji z porobetonom ali pa izberemo montažno gradnjo. Dobro je, da se vsak posameznik pred izbiro materiala za gradnjo objekta vpraša koliko hitro želi biti vseljen.
Vem, ljudje rešujemo danes stvari, ki bi jih želeli imeti že včeraj narejene.
S takšno problematiko se v tem obdobju srečujem tudi sama. Hišo bi imela že včeraj, ampak čas za njeno načrtovanje bom imela šele jutri. Nikakor ne gre zanemariti dejstva, da sem malce Slovenca in posledično bi se rada igrala projektov sam svoj mojster. Kot arhitektko me sprošča barvanje in zagotovim vam, da bom v pleskanju sten neizmerno uživala. Istočasno se pa zavedam dejstva, da bo pleskar Janez mojo hišo prepleskal bistveno hitreje kot sama. Zakaj tako? Zato, ker ne glede na vse bom sama del dneva preživela v službi in šele nato odšla na objekt pleskat, tako bom pleskanju v najbolj rožnatem scenariju namenila 3-4 ure dnevno, ker tega ne opravljam vsak dan bo to trajalo malce več časa. Aja pa nikakor ne smem pozabiti niti dejstva, da sem natančna in ne nikakor ne bom pohitrila zadeve. In spet se srečujem z vprašanjem kaj je za mene dolgoročno boljše, da najamem Janeza, ki mi bo hišo prepleskal v nekaj dneh, ali naj sama to opravljam en mesec in plačam svojemu najemodajalcu kakšno najemnino več?
Sama se s temi izračuni šele ukvarja in nikakor nisem našla prave enačbe, ki bo nahranila mojo kreativno dušo in mi omogočila projekte sam svoj mojster, ali naj raje razmišljam o manjšem finančnem odtegljaju. Ampak o tem kdaj drugič.
Sedaj se bolj ukvarjam z osnovnimi načeli. Načrt sem zrisala. Po vseh kaj bi, česa nočem, kaj sem videla je po nekaj mesecih nastal načrt. In seveda, z njim vprašanje mojega strojnika iz česa bo hiša. Kakšni materiali bodo v interjerju to sem si že vse v glavi zanalizirala in česa pa bo konstrukcija hiše je bila za mene velika uganka. Zakaj? Zato, ker sem le primorka, kjer je cegu in beton še vedno zakon in o drugem načinu gradnje pravzaprav sploh nisem premišljevala.
Ampak ja, nekako sem se morala strinjati, da je dobro da raziščeva tudi malce tržišče materialov konstrukcij objektov in primerjava posamezne tipe gradnje med sabo. Pri raziskovanju je veliko težnjo imela trajnost in hitrost gradnje.
In kaj so plusi in minusi posamezne gradnje?
MONTAŽNA GRADNJA
plusi
- toplotni mostovi, kaj je že to? pri montažnih hišah jih je zelo malo zaradi materiala iz katerega so zgrajene, les
- narejena po utečenih nadzorovanih in standardiziranih postopkih, prilagojena individualnim rešitvam posameznika
- majhna poraba energije in enostavno doseganje pasivnosti objekta je zagotovljeno
- strošek gradnje do faze, ko se začnejo dela v notranjosti je do potankosti znan že v naprej
- hitra gradnja (v kolikor rešujete stanovanjski problem dolgoročno in ste v najemu prekalkulirajte, koliko vam pomeni hitrost gradnje in ali v tem primeru privarčujete, da izberete montažno gradnjo)
minusi
- cena montažne hiše, je v primerjavi z zidano dražja, ker lahko v njej manj dela postorite sami
- finančni odtegljaj se pri takšni gradnji potrebuje takoj, nikakor ne gre takšnega objekta graditi po etapah.
KLASIČNA GADNJA Z OPEKO
plusi
- tradicionalna hiša, ki smo jo v Sloveniji najbolj vajeni
- do tretje gradbene faze ponuja najboljše razmerje med kakovostjo in ceno
- cenovno dostopnejša, ker sama gradnja lahko poteka po etapah in lahko etape prilagajamo našemu finančnemu stanju
minusi
- dokaj velika možnost napak pri gradnji
- gradnja traja časovno daljše obdobje
- montaža instalacij pomeni veliko razbijanja, prahu in fizičnega napora
- potrebna velika natančnost in preciznost pri gradnji, da ne prihaja do nepotrebnih napak
- toplotni mostovi in njihovo reševanje je kompleksnejše kot pri montažni gradnji, predvsem pa so pogostejši kot pri suhi montažni gradnji
GRADNJA S POROBETONA (SIPOREKS, YTONG)
plusi
- boljša toplotna in zvočna izolativnost kot klasična opeka
- hitrejša gradnja kot z opeko, kljub temu, da tudi ta način gradnje spada med mokro gradnjo in se od klasične opečnate gradnje razlikuje zgolj v materialu
- enostavna vgradnja inštalacij
- natančnejša izvedba, kot je gradnja z opeko
- cenovno dostopnejša gradnja kot opečnata gradnja, ko govorimo o zaprtem, izoliranem objektu z dekorativnimi ometi in tlaki
- veliko dela lahko pri tej gradnji opravimo sami, primerljivo s klasično gradnjo z opeko in tako privarčujemo kak evro
minusi
- montaža instalacij je že enostavnejša, ampak je tudi zelo prašna
Tehtnica izbire materiala bivalnega objekta v katerem bom stanovala se je že skoraj ustavila in prevesila v meni najugodnejšo izbiro, kjer bom lahko kakšen del gradnje opravila tudi sama. Pri končni odločitvi je imelo pomembno vlogo tudi dejstvo, da bom zagotovo objekt čez 20-30 let generalno renovirala in me pri tem ne bo strah ali to lahko ali ne smem.